Ko minejo metuljčki in prva vroča zaljubljenost, moramo znati krmariti odnos, da ta postaja vedno boljši in bogatejši. Osnovnih 6 korakov vam ponujamo mi, začinite pa jih sami.
1.Intimna govorica
Preveč tišine škoduje vsakdanji intimnosti, prav tako pa tudi preveč besed. Ali se lahko naučimo govoriti skupni jezik?
Zakaj je težko
Mogoče je paradoksalno, ampak bolj ko se trudimo, da stvari razjasnimo z besedami, večja je možnost, da pride do nesporazumov in razočaranj. »Nikoli si ne bi mislila, da verjameš v kaj takega … Ne poznam te več… In če nisi tak, kot sem si predstavljala, kako naj te še ljubim?« Govorica para je subtilna umetnost, kjer pravila zdrave komunikacije ne zadostujejo. Bolje je govoriti o občutkih kot kritizirati. Stavek naj bi se torej začel z »Mislim/čutim, da …«, ne pa s »Tvoja dejanja …«
V paru je posebno težko ločiti emocije od besed, ker so v paru izrazitejši občutki, ki nastajajo iz seksualne, emotivne in neverbalne komunikacije. Partnerji pogosto niso sposobni sprejeti besede drugega, ne da bi razsojali ali obtoževali. Če partnerica reče: »Trenutno v razmerju nisem srečna«, bo partner razumel: »Ti me ne osrečuješ«. In do pogovora o možnih eksistencialnih ali drugih problemih partnerice najverjetneje sploh ne bo prišlo.
Kaj je pomembno
Vsak človek si želi, da je za nekoga pomemben. Da bi to dosegli, moramo nenehno in iskreno »nagrajevati« partnerja. Potrebno mu je reči: »S tabo mi je lepo. Ko sem s teboj, se počutim pomembnega in polnega življenja«. Prave besede v pravem trenutku so velikega pomena, saj se partner počuti pomembnega in koristnega. Partnerju moramo dati vedeti, da je za nas poseben. To naredimo predvsem s pomočjo besed. Mnogi pari imajo skupno govorico, ki je nastala in se razvila z ljubeznijo, ko še ni bilo težav. K tovrstnim besedam se moramo zatekati kot k magični formuli in rednemu obredu.
Prav tako je pomembno, da se nenehno neguje intimna govorica.
Intimno govorico lahko primerjamo s terenom, na katerem se igramo in skrivamo. Lahko predstavlja pravi zaklad posebnih in izvirnih izrazov, ki lahko v trenutkih krize prinesejo paru svežo energijo.
Kaj narediti
Vedno govoriti resnico, ne glede na besede, ki jih pri tem uporabimo.
Uskladiti se glede seksualnih fantazij in pričakovanj. V paru morajo biti ustvarjeni pogoji, da se lahko o tem pogovarjamo.
Omogočiti partnerju, da je lahko tak, kot je.
Ne sramujmo se besed, ki opisujejo, kaj čutimo do partnerja.Pohvaliti tudi najmanjši napredek pri doseganju skupne govorice.
Vedno upoštevati tudi partnerjev zorni kot.
Govoriti odprto in brez sramu o lastnih napakah.Povedati partnerju, kako se počutimo potem, ko je naredil nekaj, kar nam ni bilo všeč.
2. prijateljstvo
Je vaš partner tudi vaš najboljši prijatelj? Zaupanje je nepogrešljiv element, če želimo, da ostane razmerje živo.
Zakaj je težko
Mnogi menijo, da prijateljstvo ne gre najbolje skupaj z romantično in čutno predstavo, ki jo imamo o ljubezni. Partnerskemu razmerju pripada privilegij spolnosti (in prepirov!), medtem ko prijateljstvo iščemo drugod. Še več, nekateri razumejo prijateljske občutke med partnerjema kot negativno znamenje. Tako razmerje vsebuje več nežnosti in solidarnosti kot strasti in senzualnosti. In res obstaja nevarnost, da prevelika intimnost s časom pripelje do manjšega poželenja. Kdo od nas ni spoznal partnerjev, med katerima je izginila vsakršna sled erosa, čeprav je čutiti solidarnost in nežnost? Ni lahko najti pravega razmerja med tema dvema občutkoma. Tudi zato, ker prijateljstvo ni spontano in instinktivno. Za razliko od erosa, prijateljstvo zahteva sodelovanje in trud.
Kaj je pomembno
Popolni mačo je po Freudu le svinčeni vojak, tako kot je femme fatale, erotična, aseptična, vamp ženska le lutka iz plastike. Prijateljstvo je nujno potrebno za to, da se par intimno spozna. Gojenje prijateljstva pa partnerja tudi prisili, da sta pozornejša drug do drugega, kar blagodejno vpliva na trajanje razmerja. Prijateljstvo med parterjema se hrani s skupnimi interesi in zadovoljstvi, pa tudi s spoštovanjem in obojestranskim podpiranjem. Zaradi prijateljstva bolj prisluhnemo partnerjevim željam. Prijateljstvo tudi omogoča večjo družabnost, ki prinaša v zvezo svežino. Na začetku razmerja prijateljstvo ponavadi ni v prvem planu, s časom pa ga je nujno potrebno razviti.
Kaj narediti
Med skupnimi izhodi se preverja uglašenost ter ravnotežje razmerja in individualnosti.
Za skupna veselja in zadovoljstva naj partnerja hodita skupaj na fitnes, izlete, organizirata zabave … Za oživljanje prijateljstva med partnerjema pa ni lepšega kot deliti veselje z drugim.
Ustvarjati majhne obrede: Proslave prvega srečanja, obletnice poroke ali celo prvega velika nesporazuma lahko pripomorejo k tako imenovani kulturi para.
Igranje, smejanje in šale ustvarijo občutek lahkotnosti v paru. Veselo in živahno vzdušje spodbuja nežnosti, ki partnerja združujejo.
3. skupne vrednote
Nemogoče je živeti z lastnim dvojnikom. Pa tudi, če bi bilo mogoče, bi bilo neznosno dolgočasno. Zaljubiti se v osebo, ki je popolno nasprotje nas samih, pa po drugi strani povečuje tveganje in število možnih nesporazumov. Na srečo pa obstaja tudi srednja pot, ki temelji na obojestranskih osnovnih principih.
Zakaj je težko
Šele ko začetna strast in zaljubljenost popustita, se odpre pot pravemu razmerju oziroma ljubezni. Prav takrat pa mnogi pari odkrijejo, da se ne razumejo niti v osnovnih zadevah. Identiteta osebe je namreč ozko povezana z vrednotami, zato se o vrednotah ne da pogajati. Vrednote namreč pomenijo etiko, oziroma način, kako se je oseba odločila spoprijeti z življenjem. Izhajajo iz vzgoje, osebnosti, izkušenj in kulturnega okolja, ki nas obkroža. Kadar se vrednote partnerjev zelo razlikujejo, je malo možnosti, da se bo razmerje ohranilo. Če pa je povezanost dovolj močna in temelji na obojestranskem spoštovanju, lahko partnerja s časom prideta do skupnih rešitev.
Kaj je pomembno
Od vrednot je odvisna tudi postavitev prioritet. Ali je za partnerja zvestoba pomembna? Mu vzajemna pomoč in podpora pomenita vrednoto ali pa se bolj nagiba h kompetitivnosti? Imata partnerja enak odnos do denarja? Kaj jima pomeni družina? Partnerja lahko s časom najdeta ali ustvarita skupne vrednote, enako možno pa je tudi, da jih izgubita. Če se zgodi, da se v nekem življenjskem obdobju eden od partnerjev bolj posveti karieri, je pomembno, da pri tem ne ogroža skupnih vrednot.
Težavno obdobje je lahko tudi rojstvo otroka, saj vrednote vsakega partnerja močno vplivajo na vzgojo. Za nekoga so lahko pomembne ljubezen, podpora, spodbuda in svoboda, medtem ko drugi partner meni, da je vzgoja natančno določen okvir.
Kaj narediti
Določiti pravo distanco. Nujna je prava razdalja med partnerjema, ker le ta zagotavlja svobodno izražanje individualnosti. S tem se par tudi bogati, kar je pomembno za trajanje razmerja.
Pogovori. Da bi se izognili šoku zaradi različnih pogledov na bistvene zadeve, je bolje, da si vzamemo čas za dolge pogovore. V pogovorih o družbi in družini se pokažejo vrednote.
Sprejemanje. Če ljubezen obstaja, je vse mogoče. Kadar se partnerja odločita, da njuna svetova lahko sobivata, morata sprejeti tudi različnosti.
Zgodba o lastni družini. Da bi partnerja lahko spoznala vrednote drugega, si morata zaupati zgodbe o lastnih družinah, saj so te pravi arhivi individualnih vrednot
4. toleranca
Posebnosti, ki nas na začetku tako privlačijo, so pozneje lahko vir konfliktov. Sprejemanje razlik ni lahko, je pa nujno za bogatitev razmerja.
Zakaj je težko
Razlike so osnova para. Tako kot se nasprotja privlačijo v fiziki, nas pri partnerju privlači prav to, da se razlikuje od nas in od drugih. Da bi se razmerje ohranilo, pa je potrebno tudi zrcaljenje. Tako dobivamo potrditev, ki je sami nismo sposobni ovrednotiti. To po eni strani ustvarja razmerje, po drugi pa nas sooča z omejitvami, saj si moramo priznati, da nismo popolnoma samostojni in da je del naše sreče odvisen od drugega. Vendar pa ta potrditev presahne takoj, ko partner preneha odsevati našo iluzijo oziroma ko se izkaže, da ni to, kar smo mislili, da je. V tem trenutku postanejo razlike, ki smo jih prej cenili, neznosne, mit o popolnem soglasju pa se razblini. Ko začetna zaljubljenost mine in se začne vsakdanje življenje, ki zahteva svoj prostor, pride do streznitve, ki se pogosto interpretira kot konec ljubezni.
Kaj je pomembno
Ko nastopi streznitev, se prebudi v nas občutek, da si moramo vzeti to, kar je naše. Tako se začenjajo prepiri iz strahu pred izgubo zavetja ljubezni, kjer vsak išče svoj prostor osebne potrditve. Ti trenutki odcepitve iz fuzije so razumljeni kot grožnja za obstoj razmerja in so zato izjemno težavni. Sprejemanje različnosti pomeni tudi spoštovanje samostojnosti partnerja. To je nepogrešljivo, če se želimo izogniti občutku utesnjenosti, ki se lahko pojavi v življenju v dvoje. Oba potrebujeta svoj prostor in nujno se je naučiti vzeti si čas in prostor zase. Če je razmerje pravo oziroma če temelji na enakih osnovnih vrednotah in fizični privlačnosti, se je vredno potruditi in uzreti partnerja takšnega, kakršen je. To je življenjskega pomena. Gre za enkratno priložnost za razvijanje in realizacijo osebnosti obeh partnerjev.